Eden stranskih učinkov našega vstopa v kapitalizem je prav gotovo povečana stopnja kriminala. Pred njegovimi mračnimi učinki niso varni niti najmlajši. Včasih postanejo nedolžne žrtve, drugič se znajdejo v aktivnejši vlogi. Je naš otrok lahko član kriminalne tolpe?
Raziskave kažejo, da lahko, ne glede na starost, socialni položaj ali okolje, čeprav se verjetnost za vstop v kriminalno združbo z nastopom pubertete, nižjimi družinskimi dohodki in življenjem v večjem mestu (ali turističnem središču) veča.
Tule je nekaj znakov, na katere moramo biti pozorni:
1. Otrok je veliko zdoma, tudi ob zelo poznih urah, morda celo prek noči. Svoje odsotnosti ne zna ali noče opravičiti.
2. Otrok ima stalno družbo, ki ji daje prednost pred domačimi in sošolci. V tej družbi se vsi člani podobno oblačijo (na primer imajo enake majice) in obnašajo (poseben način stiskanja rok), morda so tudi enako tetovirani.
3. Otrok ima nenehne težave z avtoritetami: starši, starejši družinski člani, razrednik, ravnatelj, policija. Težave se sčasoma zaostrujejo. Učni uspeh se hitro slabša.
4. Otrok ima denar in predmete, za katere ne vemo, od kod jih je dobil. Njihovega izvora ne zna ali noče opravičiti.
5. Otrok je pogosto poškodovan, vendar izvora poškodb ne zna ali noče pojasniti.
Našteti znaki še niso dokaz, da je naš otrok zašel v slabo družbo, a vsak med njimi je prav gotovo dober razlog za resen razmislek. Če je znamenj celo več, toliko bolj.
