"Najuspešnejše v boju proti alergijam je izogibanje. Če se izogneš povzročitelju, ne potrebuješ zdravil."
Dr. Gary Rachelefsky
Alergija je preobčutljivost organizma na nekatere snovi. Navzven se alergije kažejo od komaj zaznavnih sprememb na koži do dramatičnih motenj v dihanju.
V sodobnem svetu so vse pogostejše. Malo zaradi razvoja medicine, ki pred leti marsičesa ni niti znala pravilno uvrstiti, več zaradi vse večjega onesnaževanja. Prav alergije so največja zdravstvena težava otrok v razvitem svetu.
Kako alergija deluje?
Mehanizem nastanka alergijske reakcije najbolje razumemo s pomočjo nastanka protiteles. Ta nastajajo v krvi kot odgovor na vstop nove snovi, na primer hrane.
Pri nekaterih osebah, na primer takih, ki imajo alergije že v družini, je količina protiteles posebej velika. Protitelesa se posebej rada vežejo na mesta, ki kasneje postanejo žarišča alergijskih odzivov, na primer na sluznico žrela ali kožo. Ko ista snov ponovno vstopi, so protitelesa že pripravljena za sprožanje kemikalij, kot je histamin. Posledica je pekoč izcedek iz nosu ali srbečica. Takšna neprijetnost lahko še kako vpliva na kakovost življenja.
Ob že omenjenih simptomih so tu še bruhanje, krči, ekcemi in motnje dihanja, ki se lahko razvijejo v astmo. V Severni Ameriki jo ima vsak deseti otrok, odstotek pa iz leta v leto narašča. Največ alergenih snovi vstopi v telo skozi prebavila in dihala.
Hrana in alergije
Najbolja alergena hrana je tista, ki vsebuje kemijsko najbolj zapletene snovi. Med beljakovinami živalskega izvora so to nekatere vrste rib in rakov, tudi svinjina, na žalost celo tako splošno uporabljani živili kot sta jajčni beljak in kravje mleko.
Nekateri so alergični tudi na sojino mleko. Med živili rastlinskega izvora so najbolj znan povzročitelj alergij jagode. V splošnem je sadje bolj težavno od zelenjave (izjema so paradižniki, ki pa jih mnogi botaniki prav tako uvrščajo med sadje), posebej to velja za različne oreščke.
Nekaterim ljudem že sledi arašidov v hrani lahko povzročijo smrtno nevarne zaplete, prav tako nezanemarljiva je preobčutljivost na gluten v pšenici.
Prebiranje napisov na otroški hrani, posebej če je v družini že znana alergija, je obvezno. Zdravniki svetujejo, da takšnega otroka izpostavimo alergenom čim kasneje, saj se bo lahko z dozorelim imunskim sistemom z njimi bolje spopadel.
Zrak in alergije
Nič manj težavni niso seneni nahod in druge oblike alergij, ki jih povzročajo pelod, plesni in iztrebki pršic. Spet je ključna preventiva, kar pomeni zdravo, čisto okolje (a ne preveč čisto, saj pretiravanje s čistili dokazano povzroča alergije!), in izogibanje alergenom, na primer z ostajanjem doma v dneh s povečano vsebnostjo cvetnega prahu v zraku.
Alergijo na mačje dlake seveda preprečimo tako, da se odrečemo težavnemu hišnemu ljubljenčku. V bližini astmatičnega otroka (še raje kar vsakega otroka) naj bi se popolnoma odrekli kajenju. Ob pretirani občutljivosti na pike žuželk lahko prav tako marsikaj postorimo preventivno.
Zdravila za alergije
Večina preparatov samo lajša simptome in to je običajno dovolj za kakovostno življenje alergičnih oseb. V hujših primerih so na voljo imunizacijske terapije, ki pa niso niti preproste, niti poceni.
V vsakem primeru se boj proti alergijam začne z natančno diagnozo, samoopazovanjem (na primer pisanjem dnevnika prehrane) in splošno skrbjo za zdravje.
.
