recepti-za-kekse-123rf-11076988 s-c-70

Piškoti ali keksi so nepogrešljivi med prazničnimi in manj prazničnimi priložnostmi. Pogosto jih pripravljamo v širšem družinskem krogu, podarjamo prijateljem, sosedom in sorodnikom, z veseljem si jih privoščimo še sami.

Piškoti so tako pomemben del tradicije, da se skoraj v vsaki družini najde skrivna receptura, ki, največkrat seveda po ženski strani, prehaja iz roda v rod.

Kaj so piškoti?

Beseda piškot izhaja iz latinskega izraza bis coctum, kar bi prevedli z 'dvakrat pečeno', saj je bil eden prvih načinov priprave s peko testa, ki so ga nato narezali na za piškot velike kose in te še enkrat popekli.


Klasični mandljevi ali lešnikovi keksi


cokoladni piskoti200 g mandljev ali lešnikov olupimo in blanširamo (za nekaj minut potopimo v vročo vodo, vodo odlijemo, madlje ali lešnike dobro zdrgnemo s krpo in posušimo v pečici pri nizki temperaturi, blanširane lahko že kupimo).

Zmeljemo skupaj z 200 g datljev brez koščic. Iz štirih beljakov stepemo sneg. Dodamo še 200 g sladkorja, vse skupaj zmešamo in oblikujemo piškote.

Okrasimo jih z mandlji, lešniki ali koščki kandiranega sadja. Pečemo na 170 stopinjah Celzija 15 do 20 minut.

Po želji lahko kekse okrasimo s čokolado.


 

Takšen piškot ostane užiten dva ali več mesecev. Prvi komercialni uporabniki piškotov so bili verjetno mornarji, ki so za dolgo plovbo potrebovali trajna živila in trdi, prepečencu podobni piškoti, so bili kot nalašč zanje.

V anglosaksonskem svetu je udomačen izraz cookie, ki izhaja iz nizozemskega koekje, kar pomeni 'majhen kolač'.

Piškot v današnjem pomenu besede je namreč prav to, saj so kolače pripravljali ob slavnostnih priložnostih iz najdražjih živil, kot so sladkor, maslo, začimbe in suho sadje, zato je bil preizkus majhnega dela testa pred peko končnega kolača nekaj običajnega.

 


Nekaj zanimivosti o piškotih

Star trik za podaljšanje trajnosti piškotov je shranjevanje v nepredušni posodi, v katero položimo tudi košček kruha.

Prvi rjavčki (browniji) so menda nastali po pomoti, ko je pozabljivi pek pri pripravi testa izpustil sredstvo za vzhajanje.

Včasih je bil sladkor tako redek in dragocen, da je kilogram stal (preračunano) več kot sto evrov!
 

Sloviti kitajski kolački sreče po mnenju nekaterih zgodovinarjev izhajajo iz 12. ali 13. stoletja, ko so si kitajski vojaki s pomočjo sporočil na lističih, skritih v piškotih, izmenjevali koristne informacije v boju proti mongolskim osvajalcem.

Za kuho in peko pri višji nadmorski višini moramo spremeniti recepture. Pri kuhi podaljšamo čas, pri peki dvignemo temperaturo za deset ali več stopinj Celzija. Morda bo potrebno nekaj poizkusov, preden najdemo idealno kombinacijo, posebej ker tudi temperatura, ki jo prikazuje regulator pečice, nikoli ni povsem točna.


 

piskotiPrve sladke piškote so verjetno v 7. stoletju pripravljali v Perziji, ki je ena prvih dežel z razvito tehnologijo pridelave sladkorja iz trsa.

Piškoti so se v Evropi uveljavili v začetku 16. stoletja, ko so v različnih deželah že pripravljali različne vrste za različne praznike.

Božični čas so tako v Nemčiji zaznamovali piškoti s cimetom, klinčki in muškatnim oreškom, na Švedskem z ingverjem in poprom, Norvežani so se tradicionalno sladkali ob aromah limone in kardamoma.


Nasveti za peko piškotov

Uporabljajmo pravo maščobo. Maslo ni enako jogurtovemu maslu, tudi margarine se med seboj razlikujejo (recepti so pisani za margarine z vsaj 80 odstotno vsebnostjo rastlinskih maščob), če imajo preveč vode, se piškoti ne bodo dobro spekli.

Pri merjenju bodimo natančni. Ne merimo s skodelicami, ki se lahko upogibajo. Če je le mogoče, mere v receptih pretvorimo v grame, saj je peka sladkarij med najnatančnejšimi kuhinjskimi opravili, zato brez tehtnice načeloma ne gre.

Za brezhibno izrezane oblike pred vsakim rezom pomokamo rezilo, pomokano naj bo tudi testo, ki smo ga predhodno razvaljali z rahlo pomokanim valjarjem.

Če piškote pečemo v več serijah, naj se pekač vmes vsakič ohladi na sobno temperaturo.

Papirji za peko se med seboj razlikujejo. Recepti so praviloma napisani za svetle papirje, testo se zato na temnejših lahko preveč zapeče. Prav tako je hrapava stran namenjena testu, ki bi ga radi zapekli, gladek papir pa za testo, kjer želimo, da bo barva tudi po peki svetla.

Če piškote zamrzujemo, to storimo brez glazure in drugega okrasja, saj sicer tvegamo, da se navlažijo in spremenijo okus ali sprimejo med seboj. Zamrzujmo jih tako, da so posamezne plasti piškotov med seboj ločene s povoščenim papirjem.


Najstarejše testo za kolače in piškote, ki ga lahko povežemo prav z novoletnimi prazniki, je verjetno ingverjev kolač (v angleščini ginger bread, ki najbrž izhaja iz starofrancoskega izraza gingerbras, kar pomeni 'konzerviran ingver').

Sprva so ga pripravljali s kuhanjem krušnih drobtin v medu, ki so mu dodali ingver in duge začimbe, a sčasoma je bras postal bread (kruh), med je nadomestila melasa in končna podoba kolača se je prilagodila novemu imenu.

 


Čokoladni piškoti (čarobni rjavčki ali browniji)

 
piskoti s cokolado150 g temne čokolade (s 50-70 % kakava) nalomimo na koščke, dodamo 150 g masla in žličko vaniliejevega ekstrakta in stalimo v posodi z vročo vodi.

V ohlajeno zmes vtepemo 300 g sladkorja, ki smo ga zmešali s štirimi stepenimi jajci.

Primešamo še 150 g moke z žličko sode bikarbone ali pecilnega praška, 100 g grobo sesekljanih orehov, lešnikov ali mandljev in 50 g rozin.

Zmes prelijemo v pekač in pri 180 stopinjah Celzija pečemo približno 30-40 minut (mora narasti in začeti odstopati od sten pekača).

Ohladimo v pekaču in narežemo na velike kocke. Tik preden postrežemo, potresemo s sladkorjem v prahu.


 

S tradicijo oblikovanja piškotov s pomočjo modelčkov so verjetno začeli Nizozemci in Nemci, ki so jo s preseljevanjem v Ameriko in v druge dele sveta raznesli po vsem svetu.

Priprava testa za piškote, njihovo izrezovanje in peka je tako ena najbolj razširjenih in najbolj priljubljenih dejavnosti in hkrati priložnosti, da se v vse hitrejšem svetu vsaj v božičnem času zbere vsa družina.


Domači piškoti tete Maje

50 g masla, 150 g moke, 50 g sladkorja, 1 jajce, 50 g mandljev (50 g kakava) zmešamo in oblikujemo v klobaso.

V hladilniku naj počiva pol ure.

Narežemo na kolute, vsakega oblikujemo v kroglice premera 1-2 cm in pečemo na 175 stopinjah približno 20 minut.

Čeprav se sprva industrijskih izdelkov vajenemu okusu ne zdijo nič posebnega, lahko po nekaj grižljajih jedca dobesedno zasvojijo.


 

 

.

Share

Ta spletna stran uporablja za svoje delovanje spletne piškotke. Več o nas in piškotkih tukaj.

  Se strinjate?
EU Cookie Directive Module Information