"Sedaj kupujejo že vodo v steklenicah! Bi jim lahko podtaknili tudi zrak v vrečkah?"
Dave Barry v kolumni o multinacionalkah in potrošnikih
Več kot 60 odstotkov človeškega telesa sestavlja voda. Več kot 70 odstotkov našega planeta pokriva voda. Več kot 80 odstotkov vseh bolezni povzroča onesnažena voda. Voda povzroči vsaj 10 milijonov smrti letno.
Če smo že od malih nog vajeni priti do vode s preprostim odpiranjem pipe, nas gotovo osupne, da še vedno več kot milijarda ljudi potrebuje vsaj tri ure do pitne vode. Vsak dan!
Videz vara
Na prvi pogled se zdi, da smo obdani s pravim obiljem vode. Uporabljamo jo za pitje, umivanje, pridobivanje energije, različne industrijske procese, namakanje ali zalivanje. Odpadna voda se vrne v zemljo, nato izhlapi in končno vrne v obliki padavin. Vodni krog je pravi perpetuum mobile, ki nam obilje vode zagotavlja v neskončnost. A le na prvi pogled.
Reke smo napolnili z odplakami, v morjih se zbirajo težke kovine, pesticidi in radioaktivni odpadki, površinska zajetja so izčrpana, zrak, skozi katerega se voda vrača v umazane struge, onesnažen. Mestne oblasti, obupane nad vse višjimi stroški vzdrževanja vodovodne vode v za zdravje sprejemljivih mejah, raje spreminjajo predpise o zdravju škodljivih vrednostih, kot da bi gradile čistilne naprave.
Globinska nahajališča, do katerih umazana človeška roka še ni segla, postajajo vse pomembnejši viri. Vse več potrošnikov je pripravljenih čisto vodo plačati stokrat, celo tisočkrat dražje, kot so jo plačevali njihovi starši.
Novo, novo, novo?
Niti ne. Prodaja ustekleničene vode je stara stoletja. V Evropi so nekaterim vodnim virom dajali posebne zdravilne ali celo čarobne lastnosti. Tudi osvajalci divjega ameriškega zahoda so se na pot odpravljali z zalogami vode v steklenicah.
Posebej cenjena je bila mineralna voda, ki tudi danes med ustekleničenimi zaseda pomembno mesto. Družbo ji delajo stotine blagovnih znamk. Nekaterim dodajajo ogljikov dioksid, drugim sladkor, tretjim različne arome. Na voljo so v stekleničkah, ki komaj zadoščajo za požirek, pa vse do ogromnih osemdesetlitrskih balonov.
Toda v načelu gre za isto idejo. Izkoristiti dejstvo, da tudi v razvitem svetu precejšen delež ljudi nima dostopa do neoporečne vodovodne vode in prodati nujno potreben življenski element kot industrijski proizvod.
Tako se je po zaslugi vse večje skrbi ljudi za zdravje in agresivnega oglaševanja prodaja ustekleničene vode v razvitem svetu v manj kot desetih letih potrojila. Zanimiva ameriška študija je pokazala, da je vsaj četrtina ustekleničene vode dejansko vodovodna voda, natočena v steklenice.
Zdravje
Naša telesa za svoje delovanje nujno potrebujejo vodo, ki jo redno izločajo skozi znoj, urin in sapo. Težave s prebavo so pogosto posledica premajhnih količin vode, ki so telesu na voljo. Številni bolniki so si pozdravili dolgotrajne razjede na želodcu z rednim pitjem vode (vsaj tri litre dnevno).
Odrasel človek potrebuje, odvisno od svojega življenjskega sloga, med dvemi in petimi litri vode na dan. Z besedo voda je mišljena voda, ne tekočina. Kava, pivo in gazirane pijače iz telesa odvedejo več vode, kot je vanj prinesejo in motijo nekatere življenjske procese.
Če je kozarec vode ob skodelici kave še nekako običajen, pa zlepa ne opazimo pivca piva, ki bi ob vrčku hmeljnega napitka naročil še vrček vode ... Morda se sliši smešno, vendar je prav tak način pitja eno najboljših orožij proti alkoholnemu mačku.
Če zaužijemo premalo vode, tvegamo številne kronične zdravstvene težave. Akutno pomanjkanje vodi do dehidracije, izčrpanosti, pregrevanja, otekanja možganov in smrti. Toda na žalost pitje vode ni zagotovilo zdravja. Voda mora biti povrh vsega še čista.
Packarijo stran!
Pitno vodo z združenimi močmi napadajo fizika (različni trdni delci), kemija (na primer svinec ali organska topila) in biologija (na primer bakterija kolere ali virus hepatitisa A). Zato tudi borci za čisto vodo združujejo znanje.
Eden najstarejših in žal najdražjih načinov je prekuhavanje vode. Tako lahko uničimo vse mikroorganizme in odstranimo hlapne kemikalije, ne moremo pa se znebiti težkih kovin ali na primer zdrobljenega stekla. Trdne delce odstranjujemo s filtri ali različnimi osmotskimi postopki, vendar so vsi načini filtracije relativno počasni. Če jih pospešujemo s črpalkami, se dražijo, hkrati pa se povečuje verjetnost, da se kak neprimeren delec le izmuzne skozi.
Priljubljen in poceni način čiščenja vode je še vedno kloriranje. S klorom (ali drugimi halogeni, na primer z jodom) uspešno odstranimo večino mikroorganizmov, a ne vseh. Moteči okus po kloru je mogoče elegantno popraviti z dodatkom vitamina C, a v zadnjih letih je znana še ena težava: po kloriranju v vodi nastajajo stranski produkti razgradnje, ki so rakotvorni.
Manj pogosti in dražji ozon ima podobne slabe lastnosti (z izjemo okusa), zato oba načina izpodriva dodajanje klorovega dioksida. Najnovejši in najobetavnejši načini čiščenja temeljijo na obsevanju vode z ultravijolično svetlobo. Ker nekateri takšni sistemi delujejo kar na sončno energijo, so zanimivi tudi po ekološki plati.
Tako ali drugače se vse več ljudi zaveda, da pitna voda ni samoumevna. Za to so pripravljeni globoko seči v žep, kar so drugi pripravljeni izkoristiti. Nekateri trdijo, da nas v bližnji prihodnosti namesto vojn za nafto čakajo vojne za vodo. Drugi trdijo, da so se že začele.
Izgubljeni v naravi
Taborniki znajo priti do vode s kar nekaj triki. Deževnico lovijo s ponjavami in z vedri. Uporabne so tudi rjuhe, ki se jih ožame v primerne posode. Kaj, če dežja ni? Priročno skladišče čiste vode je skoraj vsako drevo. Če zelo olistano vejo tesno ovijemo s polivinilom, bo drevo v nekaj urah oddalo lepo količino pitne vode.
Zanimiv način je nabiranje rose. Primerno žejen tabornik si okrog nog ovije čisto tkanino (brisače, robci) in se nato sprehodi skozi visoko travo. Jutranji sprehod se konča z ožemanjem in osvežilnim požirkom.
Ne pozabimo niti na mehansko čiščenje. Izkušeni mački priporočajo uporabo plastične steklenice in treh čistih belih nogavic. Slednje stlačimo v steklenico, ki smo ji predhodno odrezali dno. Med dve nogavici natresemo oglje (ostanek tabornega ognja, vendar brez pepela!), med dve pa travo (brez delcev zemlje). Voda, precejena skozi takšen improviziran filter, je presenetljivo čista.
