Napisal Tomo Kočar
Ilustriral Adriano Janežič
Jazbeci so res hecni. Poleti nosijo kožuhe, stanujejo pod zemljo in ponoči, namesto da bi spali, kolovratijo naokrog. Janko Jazbec ni nič drugačen. Ni grma, ki ga ne bi pretaknil, šopa trave, ki ga ne bi prevohljal, ali poti, ki je ne bi preiskal. Ponoči rad stopi do potočka in si v družbi drugih jazbecev, samih starih dobrih prijateljev, privošči požirek studenčnice in klepet. S svojim življenjem je kar zadovoljen.