Pobarvanke so primerne za otroke in odrasle. Barvanje pobarvank je ena najbolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti otrok.
Otroške pobarvanke so na voljo za različne starostne stopnje, najpreprostejše so primerne za otroke od nekako drugega leta naprej, na voljo pa so tudi zapletene črtne risbe, namenjene predvsem odraslim.
Da, tudi odrasli v zadnjih letih vse raje posegajo po pobarvankah, saj veljajo za odlično sredstvo za sprostitev.
Strokovnjaki priporočajo pobarvanke!
V sodobnih vzgojno izobraževalnih sistemih se je pobarvanka uvejavila kot skoraj obvezen učni pripomoček, saj ima številne dobre lastnosti, med katerimi pedagogi le redko pozabijo omeniti spodbujanje discipline (barvanje do črte), kar je pomemben korak pri vključevanju v druzbo, kjer je spoštovanje vidnih in manj vidnih mej še kako pomembno.
Toda prav tu se skriva morda največja past pobarvank. Kljub nespornim prednostim, ki jih prinašajo s seboj, ne smemo pozabiti, da ima vsaka medalja dve plati. Kaj so torej prednosti in kaj slabosti pobarvank?
Pobarvanke so dobre za otroke!
Želja po izrazanju s pomočjo risbe je v človeku tako močna, da že kot majhen otrok išče načine, s katerimi bi domislico iz glave prelil na zunanjo površino, kjer bi si jo lahko ogledal sam, ali jo prikazal drugim.
Če na voljo ni ustreznih pisal, pride na pomoč risanje s prstom po prahu, paličico po pesku ali ostrim predmetom po drevesnem lubju. Za takšno izražanje je seveda potrebno nekaj spretnosti, ki jo je mogoče pridobiti z vajo. Pobarvanke so kot nalašč za to:
1. Izboljšujejo povezavo med roko in očmi. Otrok se z barvanjem pobarvank privaja natančnosti. Vsak gib z roko ima določene posledice. Otrok se nauči, da bo z uspešnejsim nadziranjem roke (moč, hitrost, smer) prišel do bolj zadovoljivih rezultatov.
2. Upoštevanje mej, ki jih postavljajo črte. Narisana risba predstavlja meje, do katerih lahko barva. Če mu uspe pobarvati natako do črte, bo navdušen, zrasla mu bo samozavest in sčasoma bo začel iskati večje izzive, seveda v novih, še nepobarvanih risbah, ki lahko sčasoma postajajo vse bolj zapletene.
3. Prenos opažanj iz zunanjega sveta na papir in nato nazaj v svojo okolico (pokaže pobarvano risbico gledalcem). Otroci tudi brez pomoči ugotovijo, da je travo treba pobarvati z zeleno, nebo z modro,sonce z rumeno in tako naprej.
4. Improviziranje znotraj postavljenih meja. Čeprav črte omejujejo, ostane otroku veliko svobode pri izbiri barv in njihovih odtenkov. Včasih je v improvizacijo celo prisiljen, saj morda željene barve nima na voljo in mora iskati približek.
Proste roke ima pri izbiri risarskih pripomočkov (barvice, flomastri, voščenke) in risarskih tehnik (otrok hitro ugotovi, da vlečenje črt v eni smeri daje drugačne rezultate kot barvanje v vseh smereh, kratki gibi drugačne od podaljšanih, močnejsi pritisk drugačne od rahlejšega). Nekateri otroci so dovolj drzni, da k že narisani risbi dodajo še kaj svojega ...
5. Pomirjevalni učinek. Z barvanjem se večina ljudi (velja za otroke in odrasle) tako zamoti, da pozabi na svoje siceršnje težave, kar je lahko zelo uporabno v terapevtske namene.
Če povzamemo: pobarvanke so izvrstne za razvoj fine in grobe motorike, a pri razvoju same ustvarjalnosti lahko delujejo preveč omejujoče.
Slabosti pobarvank
Pobarvanke imajo ogromno zagovornikov in zdi se, da jim vsi samo ploskajo. Toda nekoliko kritičnejše zbiranje informacij nas lahko kar krepko preseneti.
Pobarvanke zagovarjajo predvsem veliki sistemi, katerih delovanje je odvisno od jasno postavljenih pravil, svobodomiselnejši pa imajo ob njih večje ali manjše pomisleke, ki jih, ker niso podprti z velimi sistemi, kot je na primer šolski, pogosto preslišimo:
1. Omejujejo otroško sposobnost izražanja (če se otrok loti slike mucke, ga bo že narisana mucka seveda omejila, kajti če bi otrok sliko začel sam, bi mucko gotovo narisal drugače).
2. Pri nekaterih otrocih lahko povzročijo nepotrebne frustracije zaradi neuspešnega poskušanja barvanja do črte ali celo oponašanja popolnih linij, iz katerih je poklicni risar pobarvanko izdelal.
3. Včasih so velika potrata časa, v katerem bi otrok lahko ob praznem papirju bolje izrazil svojo ustvarjalnost, z vrstniki razvijal sposobnost sporazumevanja ali pa si na igrišču izboljšal telesno pripravljenost.
Poleg tega je barvanje pobarvank tudi svojevrsten beg pred realnostjo in težavami, s katerimi bi se bilo morda bolje takoj spopasti.
Če povzamemo: pobarvanke s seboj prinašajo določene omejitve, zaradi katerih po njih posegajmo s treznim premislekom.
