Ena večjih skrbi, ki spremljajo odločitev za drugega otroka, je vpliv njegovega rojstva na prvega. Kako ga bo sprejel? Kako bo prišlek vplival na odnose v družini? Bo prvorojenec ljubosumen?
Stroka si ni edina niti v odgovoru na vprašanje o idelanem razmiku med rojstvom prvega in drugega otroka. Včasih so se otroci rojevali kar zapored, ko je bilo materino telo pač pripravljeno na novo zanositev. Temu primerna je bila tudi smrtnost pri materah in otrocih.
Nekaj podobnega se še dogaja v nerazvitih deželah, kjer se verjetnost preživetja prvorojenca zelo poveča z večanjem razmika med njegovim in drugorojenčevim rojstvom.
Po drugi plati je jasno, da velika razlika (pet, šest ali več let), ki je v razvitem svetu vse pogostejša, vodi v vzgajanje dveh edincev, saj otroka, ki sta si po letih tako daleč narazen, le stežka najdeta skupne točke za igro ali pogovor.
Največ pediatrov in ginekologov priporoča razmik dveh do štirih let, ker si v takšnem razmiku materino telo po prvem porodu popolnoma opomore, prvorojenec pa načeloma ni sposoben razviti zelo zapletenih ljudosumnih čustev.
Kljub temu ga je treba na rojstvo novinca dobro pripraviti in ves čas paziti, da ne pride do prehudega rivalstva, brez katerega med brati in sestrami seveda ne bo šlo.
Da se tekmovanje, ki je povsem naravno, ne bo preveč zaostrilo, velja upoštevati nekaj nasvetov:
1. Otrok NIKOLI ne primerjamo. Vse rivalstvo temelji na želji otrok, da dokažejo svojo enkratnost.
2. Med otroki ne imejmo ljubljenčka. Naj noben izmed otrok ne dobi niti občutka, da bi ga lahko imeli.
3. Ob vsaki priložnosti otroka (otroke) spodbujajmo k sodelovanju, ne k tekmovanju.
4. Vsakemu izmed otrok namenite vsak dan vsaj nekaj minut (zadošča že deset), ki jih preživite samo z njim.
5. Bodite pozorni na čas, ko se začne večina prepirov. Če je to vedno isti čas dneva, morda lahko težave omilimo s spremembo časa kosila, gledanja televizije in podobno.
6. Do otrok bodimo pošteni, kar ni isto, kot da smo do vseh enaki! To pomeni, da po potrebi tistemu, ki potrebuje več pozornosti, to tudi nudimo, a ne v škodo drugega.
7. Organizirajmo družinske aktivnosti, ki so v veselje vsem članom.
8. Otroke naučimo veščin za razreševanje nesoglasij brez naše pomoči.
9. Izogibajmo se reševanju sporov s fizično silo.
10. Uživajmo v razlikah.
