“Dobro zavezana kravata je prvi resen korak v življenju.”
Oscar Wilde
O Hrvaški vemo marsikaj. Poznamo njene športnike in navijače, morje in ribiške spore, konec koncev smo še pred kratkim živeli v isti državi.
Pa vemo, da je naša južna soseda v velikem delu sveta najbolj znana po delu oblačila, ki ga danes morda najbolj enačimo s civiliziranostjo, kultiviranostjo, uspešnostjo in stilom? Je kravata zares hrvaški izum, kot namiguje že njeno ime?
Napaka za pol milijona dolarjev
Tudi v Turčiji imajo svojo priredbo kviza Milijonar. Inženirju Mustafi Soezenu se je nasmihalo (preračunano) pol milijona dolarjev. Spraševali so ga le še po poreklu kravate. Je to francoski, španski, hrvaški ali arabski izum? Kolebal je med Hrvaško in Francijo, a se na koncu odločil za slednjo.
Ko je izvedel pravilni odgovor, ni mogel verjeti. Razočaran je celo najel odvetnike, ki bi organizatorje prepričali, da se motijo. Pa se niso. Škandal, ki je sledil, ga je stal simpatij milijonskega občinstva, a Hrvaški prinesel nepričakovano promocijo. V zadnjih letih na njenih obalah po zaslugi kviza letuje vse več Turkov.
Ne le Kostelići
Že Diderot-D’Alambertova enciklopedija iz leta 1754 povezuje kravato s Hrvati. Hrvati se zelo dobro zavedajo, kaj to pomeni. Ob vsaki priložnosti jo izrabijo za svojo promocijo.
Kravate prestižne znamke Croata nosijo ali so nosili Bill Clinton, cesar Hirohito, Jacques Chirac, Pierre Carden, Joschka Fischer, kralj Juan Carlos, Otto von Habsburg, John Malkovich, Ted Turner, Jane Fonda in celo sam papež Janez Pavel II.
Z drobnim kosom oblačila tako obveščajo svet o sebi in svoji zgodovini. Je to primer, iz katerega bi se lahko učili tudi mi?
S Hrvaške v Francijo, iz Francije v svet
Zgodbo o kravati je najlaže začeti s sredino 17. stoletja in z Ludvikom XIV, čeprav njeni začetki segajo vsaj v 15. stoletje. Res pa je, da je francoski dvor prvi opazil poseben način zavezovanja robcev med hrvaškimi vojaki v svojih četah. Navadni vojaki so imeli robce iz grobega platna, častniki svilene, vsi pa enake vozle.
Takšen običaj najdemo v mnogih hrvaških narodnih nošah, kjer zavezanemu robcu rečejo podgutnica (Turopolje) ali poša (panonski predeli) ali kako drugače.
Ko so mladci odhajali v vojsko, so jim dekleta podarjala robčke in jih zavezovale okrog vratu z vozli, enakimi današnjim kravatnim.
Vozel leži nad srcem in simbolno združuje moškega in žensko, kravata pa objema vrat kot dober prijatelj. Zavezovanje kravate je pomenilo nekakšno zaroko.
Francozi so cenili prednosti robčka pred togimi in umazanimi ovratniki. Robček je prosto visel okrog vratu, ni zahteval vzdrževanja, a vseeno deloval elegantno. Ker so na dvoru radi prevzemali vojaško modo, so sprejeli tudi zavezovanje robca 'a la croate'.
Modni dodatek so poimenovali cravate. V Anglijo jo je iz izgnanstva prinesel Karel II in desetletje kasneje jo je nosila večina buržoazije v Evropi. Prav kmalu je priplula še v Ameriko.
Kaj morate vedeti o kravati?
Pri nakupu preverite pregibanje notranje strani njenega vrha. Nesimetričnost je lahko posledica slabega kroja ali šivanja. Če želite vrhunsko kravato, morate najti prosto nitko na notranji strani, kar je znak ročnega šivanja. Po tej nitki je mogoče kravato nabrati, kar blagu omogoča raztezanje.
Ko kravato snamete, jo morate seveda odvezati in obesiti prek posebne prečke. Očistijo naj jo, posebej če gre za svileno kravato, v kemični čistilnici. Likanje je praviloma prepovedano. V izjemnih (zelo pomečkanih) primerih jo poravnajte s parnim likalnikom prek vlažne krpe.
