Brez gumbov bi nam pihalo pod srajco, brez gumbov bi nam hlače padale dol. Čeprav jih ponekod izpodrivajo zadrge, se jim še dolgo ne bomo odrekli, saj predstavljajo tudi zanimiv modni dodatek.
Nekateri gumbi veljajo za prava umetniška dela in temu primerna je tudi njihova cena. Gumbi spadajo med najbolj priljubljene zbirateljske predmete.
Dolgo, pa spet ne tako dolgo
Najstarejše predmete, podobne današnjim gumbom, so odkrili na območjih Indije in Kitajske. Tamkajšnji prebivalci so že pred petimi tisočletji krasili oblačila s preluknjanimi školjkami.
Takšni gumbi niso bili primerni za zapenjanje, vendar se je navada prijela in gumbe so sčasoma spoznali tudi drugi narodi. Oblačila so si seveda še vedno zavezovali s trakovi, broškami in iglami.
Šele z odkritjem finejših tkanin se je pojavila potreba po nežnejšem načinu spenjanja obleke. Štiri tisočletja po prvih gumbih so izumili še gumbnice. V Evropo so jih najbrž v 13. stoletju prinesli križarji.
Ker so bili gumbi in konec koncev tudi obleka v veliki meri znak prestiža, so jih uporabljali predvsem plemiči in drugi bogataši, a zato ti toliko bolj. Francoski kralj Franc I. se je na pogajanjih z angleškim kolegom Henrijem VII. pojavil v obleki s kar 13.400 zlatimi gumbi, razvpiti Ludvik XIV. pa je v svojem življenju zapravil (preračunano) kar pet milijonov evrov samo za gumbe.
Raznoliki
Skoraj ni snovi, iz katere ne bi izdelovali gumbov. Najprej seveda iz naravnih sestavin: školjk, kosti, roževine, lesa, nekaterih mineralov ... Posebno mesto med materiali za gumbe so imeli poldragi in dragi kamni.
Z odkrivanjem novih snovi se je pestra ponudba še množila. Izdelovali so jih iz usnja, papirmašeja, bakelita, celuloida, keramike, porcelana, stekla in seveda različnih kombinacij.
Že od samega začetka so bili priljubljeni gumbi iz različnih kovin. Sprva so imele prednost mehkejše, ki jih je lažje oblikovati, a se je izkazalo, da se tudi hitreje poškodujejo, izgubijo obliko, ali pa jih nit, s katero so gumbi privezani na obleko, preprosto prereže.
Omeniti velja še gumbe iz posebne črne smole, ki jih je britanska kraljica Viktorija začela nositi v spomin na preminulega soproga Alberta. Hitro so prišli v modo, a so jih zaradi redkosti surovine izpodrinili gumbi iz črnega stekla.
Gumbi so bili pogosto ročno poslikani z najrazličnejšimi motivi, včasih oblikovani kot živalske glave, polmeseci ali cvetovi, včasih okrašeni s finimi fasetami, nekatere so celo dajali v majcene dragocene okvirje.
Še vedno okrasni
Čeprav gumbi danes niso več nepogrešljiv del oblačil, so obdržali pomembno okrasno vlogo. Zbiralci jih imajo radi. So izjemno raznoliki, pogosto imajo za seboj pestro zgodovino in zanimive zgodbe, cena pa tudi ni pretirana.
No, ja. Kdor si zaželi zbirke manšetnih gumbov iz dragocenih kovin ali okrasnih gumbov, ki pod steklenimi pokrovi skrivajo miniaturne posušene rastline ali živali, mora za en sam primerek plačati tudi več tisoč evrov.
Lažje je zbiralcem gumbov z različnih uniform, saj lahko izbirajo med vojaškimi, gasilskimi, poštarskimi in številnimi drugimi gumbi, pa gumbi z različnih služabniških uniform in tako naprej.
Zbiranje gumbov je lahko odskočna deska za amatersko zgodovinarstvo, spoznavanje novih prijateljev, predvsem pa gre za strast, ki vztraja vse do pozne starosti zbiralca.
