Hamburger sestavljajo mleta govedina, čebula, list solate in preliv, vse skupaj v sezamovi štručki.
Hitra, poceni, okusna, nasitna in predvsem zelo priljubljena jed, osnova jedilnikov najbolj znanih verig s hitro prehrano.
V industrijski družbi je bila hitrost cenjena, v informacijski je življenjskega pomena. In kaj je očitnejši dokaz, kot hamburger, za katerega zagotavljajo, da ga bodo naročniku postregli v največ 40 sekundah?
Kako so Mongoli zašli v Hamburg
Džingis Kan je v 12. in 13. stoletju osvojil več kot polovico tedaj znanega sveta. Njegovi vojaki so v sedlih preživeli toliko časa, da jim ga je za kuho zmanjkalo. Zato so dali nekaj sesekljane ovčetine ali govedine kar pod sedlo, kjer ga je pritisk konja z ene in jezdeca z druge strani spemenil v okusen obrok. Ker so bili med mongolskimi tudi tatarski vojaki, se je v Rusiji, kjer so mesu dodali še surova jajca in čebulo, jedi prijel vzdevek tatarski zrezek.
V 16. stoletju so tatarski zrezek posvojili Nemci, ki so ga uvozili prek pristanišča v Hamburgu. Ker so mornarji dali veliko na trajnost, so tatarskim zrezkom dodali sol in jih prekadili. Tako so nemški izseljenci v Ameriko nekaj stoletij kasneje odnesli tudi tatarski zrezek, ki so ga preimenovali v hamburškega. To še ni bil pravi hamburger, saj so uporabljali vse vrste mesa, ne le govedine, poleg tega so ga sekljali, ne mleli (stroj za mletje mesa je bil izumljen v 19. stoletju), tudi v sezamovo štručko ga še niso dajali. Današnji hamburger so izumili Američani.
Kdo je iznašel hamburger?
Charles in Frank Menches sta v 80-ih letih 19. stoletja na prireditvah prodajala rezine klobas na kruhu. Nekega dne sta ostala brez svinjine in klobas, zato sta uporabila mleto govedino. Ker se jima je to primerilo v Hamburgu (ameriška zvezna država New York), sta sendviče poimenovala hamburgerji. V spomin na ‘izumitelja’ njuno rodno mesto Akron (Ohio) vsako leto 28. maja priredi Dan hamburgerjev.
Ljubitelji hamburgerjev poznajo tudi zgodbo o Charlieju Nagreenu iz Seymorja (Wisconsin), ki je leta 1885 na sejmu neuspešno prodajal mesne cmoke. Zdelo se mu je, da je razlog za neuspeh v velikosti cmokov, ki jih je bilo težko pojesti stoje ali celo med hojo. Zato jih je sploščil in vtaknil med rezini kruha. Tako naj bi se rodil prvi hamburger. Seymour v spomin na Hamburger Charlieja vsako prvo soboto v avgustu priredi festival s parado in številnimi zabavnimi prireditvami.
Tudi Oscar Weber Bilby se je znašel v podobni zadregi. 4. julija 1891 je napekel kup zrezkov iz mlete govedine, a pozabil na kruh. K sreči je na pomoč priskočila soproga in napekla domače štručke po lastnem skrivnem receptu. Če so hamburgerji med rezinama kruha obstajali že prej, je to morda zares prvi hamburger v prerezani štručki. V to so prepričani tudi v Oscarjevi rodni Tulsi (Oklahoma), kjer seveda prav tako praznujejo rojstni dan hamburgerja.
Ni vsak hamburger hamburger
Seveda obstaja na tisoče izvedb hamburgerjev. Večina hamburgerjev je pečenih na žaru, a obstajo tudi dušeni, z zmanjšano vsebnostjo maščob, iz drugih vrst mesa (jagnjetine, svinjine, perutnine ali rib, obstaja celo bambiburger iz mlete divjačine), pa seveda iz tofuja za vegetarijance. Na voljo je nešteto prelivov, ponekod prisegajo, da je dovoljena le gorčica, drugje kečap ali majoneza ali celo kisla smetana (na primer v Rusiji).
Za prilogo so na voljo vse vrste zelenjave, pozabiti ne smemo niti na sir za sloviti cheeseburger, ali celo šunko, ki jo dodajajo v Mehiki. Niti sezamova štručka ni samoumevna, posebej, ker je sezam alergen. Tako Brazilci strežejo hamburgerje na posebni vrsti palačink. Okusi so pač različni. Zato ne čudi mnenje poznavalcev, ki pravijo, da najboljše hamburgerje pečemo doma.
Zanimivosti o hamburgerjih
- Povprečen Američan poje tri hamburgerje na teden, kar za vse skupaj pomeni 38 milijard na leto. Če bi jih postavili v vrsto, bi bila ta dolga 3 milijone kilometrov.
- Del priljubljenosti dolguje hamburger Wimpyju, liku iz stripa in risanke o Popaju, ki vedno znova išče načine za brezplačne hamburgerje. Njegovo ime si je nadela uspešna veriga s hitro prehrano, ki je prva ponudila obrok za samo deset ameriških centov in prva odprla podružnice na drugi strani oceana. Po štirih desetletjih obstoja je Wimpy’s imel 1500 podružnic, a po ustanoviteljevi smrti leta 1978 so na njegovo željo franšizo ukinili.
McDonald's povprečnemu Zemljanu na leto proda 12 hamburgerjev. Skoraj desetina pridelka krompirja v ZDA gre za prilogo McDonaldsovim hamburgerjem. Letni promet podjetja se zato meri v desetinah milijard dolarjev in je primerljiv na primer z letnim proizvodom cele Slovenije.
- Zastrupitev s premalo pečenim hamburgerjem je ena najpogostejših zastrupitev s hrano. Zanjo je največkrat kriva bakterija Escherichia coli. Ko so lani mednarodne zdravstvene organizacije sestavile seznam najbolj tveganih živil, je med prvo deseterico prevladovalo meso, zato so priporočile uporabnikom, da hrano predvsem dobro toplotno obdelajo. Dobro pečen hamburger ne predstavlja posebnega tveganja.
- Tudi v ponudbi hitre prehrane se prilagajajo smernicam, ki zapovedujejo manj kalorij v vsakem obroku. Na voljo je celo hamburger za privržence ločevalne diete, ki ga namesto v štručki postrežejo ovitega v liste solate. Nasprotno pot ponuja veriga Hardee’s z Monster Thickburgerjem, ki ga sestavljata dva hamburgerja s po 20 dekagrami, na katerih je še slanina, sir in veliko majoneze, vse skupaj seveda v belem sezamovem kruhu. Za le pet dolarjev (manj kot trije evri) tako ponujajo skoraj 1.500 kalorij, kar zadostuje dnevnim potrebam odrasle osebe.
- Največji hamburger je na voljo v pensilvanijski restavraciji Danny's. Za 45 dolarjev vam postrežejo hamburger v velikosti činele in z maso osmih kilogramov in pol. Ker ga večina gostov le poskusi, jedce motivirajo z nagrado: kdor ga pospravi v manj kot petih urah, je oproščen plačila, dobi 400 dolarjev in še majico. Kljub temu se mora večina tistih, ki poskušajo velikanu priti do konca, zadovoljiti z - vrečko za bruhanje.
- Čeprav veljajo hamburgerji za poceni hrano, v floridski restavraciji Old Homestead Steakhouse ponujajo hamburger iz treh vrst mlete govedine (argentinske, ameriške in japonske), obložen z organsko pridelano zelenjavo in eksotičnimi gobicami. Cena hamburgerja? Okroglih sto dolarjev.
.
